Beseda objektivno je tu na mestu. Raimondo Mercadante v pogovoru hitro opozori na dejstvo, da je v mali Sloveniji sila veliko arhitektov. Nujno se oblikujejo – kar sicer ni specifika Slovenije – dokaj zaprti krogi in zavezništva. Nekateri arhitekti tako kljub dobrim načrtom in realizacijam tako težje pridejo do objav in so izključeni tudi iz knjižnih pregledov arhitekture določenih obdobij.
Da bi res celovito preučil arhitekturo obdobja 1968–1991, torej od politično turbulentnih poznih šestdesetih so osamosvojitve Slovenija, se je Mercadante naučil celo slovensko. Niso mu zadostovale posredovane informacije. Želel je brati tudi dnevne časopise in se tako iz prve roke podučiti o življenju v Sloveniji v tem obdobju, kot so denimo o njem poročala lokalna glasila kot ljubljansko Naša skupnost.
V svoj pregled arhitekture v Sloveniji v že omenjenem obdobju je vključil več kot 120 arhitektov, tudi nekaj takih, ki jih ’avtoritete’ v Sloveniji sicer ne štejejo med omembe vredne. O zanimanju za slovensko arhitekturo in o spoznanjih, ki so sledila raziskovalnemu delu, smo z Raimondom Mercadantejem govorili v prostorih galerije Dessa.
Kako to, da ste se sploh začeli zanimati za slovensko arhitekturo?Za slovensko arhitekturo sem se začel zanimati...
